7/6/2019

19h45

Po začetnih zapletih (spremembe leta, sprememba letališča, odpovedi leta, prebukiran let ...) sedaj v miru potujemo čez Evropo. Ravnokar smo preleteli Zagreb (15 km), maloprej pa Maribor (55 km). Pišem šele zdaj, ker sem užival v prav dobrem obroku, polnem okusov: turški polpetki, čičerika na dober način, riž, kruh, maslo in prijetna solata iz stročjega fižola. Zadnji obrok na letalu, ki se ga spomnim je z davne poti čez lužo - že takrat, ko sem bil še kratkohlačnik, sem bil škandaliziran s piščancem. Tokrat je drugače. In šestinka turškega vinca me je malo v omamo spravila.

Inflight entertainment je prav fajn. Celo za moj okus imajo tako glasbo kot filme - in seveda informacije. "Celo" pravim, ker so običajno v takih primerih na voljo samo najnovejši hiti, ki mene po večini ne očarajo. Mogoče ideja o letu iz Luksembruha v Ljubljano prek Carigrada sploh ni slaba.

Malo me skrbi, ker imamo precej zamude, v Carigradu pa že tako ne preobilo časa. Bo že nekako - zdaj, ko sem na prvem letalu, sem čisto pomirjen, čeprav sem za naslednji let še vedno na stand-by. V najslabšem primeru si privoščim kak dan Istanbula, kamor, se mi vedno bolj dozdeva, bi bilo treba v ne tako daljni prihodnosti.

Hecna so imena mest v turščini: Ljubljano sicer znajo napisati, nekatera druga pa so denimo Brüksel, Lüksemburg in Saraybosna.

Glede sopotnikov še vedno nisem prepričan. A. je fejst, T. je rileks; N. in M. pa ne poznam dobro (še). N. je zelo mirna. Morda skoraj preveč. M. je pa precej ... kako bi rekel ... udaren. Da vidimo, kako bo šlo. Teh par dni bomo vsekakor preživeli. Sobo si tako ali tako z A. delim. Samo da se mi na posteljo ne usede v hlačah za zunaj!

Zdaj se pa mousse au chocolat lotim, preden začnemo pristajati. 

***

20h15

Mousse ni bil navdušujoč. Prihajata pa čaj in kava. Sem se bal, da brez ostanemo.

***

4h30

V hotelu. Spat.


P.S.: Še kakšnega lepega jezika se lahko veselimo (abeceda):