8/6/2019
19h20
Zajtrkovali smo sicer šele ob pol enajstih, ampak ker smo šli spat šele ob štirih, si ne moremo reči zaspanci. Pa še potem smo se izkazali in se do pol sedmih potepali po mestu.
Z vzpenjačo (prek 30 stopinj je zunaj) smo se povzpeli na hrib s sprehajalnih vrtom in zabaviščnim parkom, naleteli na tržnico pred cerkvijo, v kateri je ravno potekala poroka in smo zato lahko uživali v odličnem petju - fantastična akustika. Je pa to spet zvrst glasbe, ki je fajn le v živo.
Ljudje so neverjetni. Še vedno se vidi, da so vsakogar veseli, je pa to baje ena varnejših držav. V evropskem merilu imajo baje zelo malo hudodelstva in človek se tudi počuti tako.
Pred odhodom me je malo skrbelo, kako bo s sporazumevanjem, ampak sploh ni težav. Če ne gre v angleščini, pa v ruščini ali s kretnjami.
Edino ne najboljšo izkušnjo smo doživeli v vinoteki, kjer kar koli smo rekli, je bilo narobe. N. je hotela nekaj, kar bi malo spominjalo na Pinot gris (ne vem zakaj, sicer, ampak okej). In to ga ni razveselilo. Čisto se je pa razpočil, ko sem jaz sicer pohvalno komentiral rdeče vino in rekel, da je to v primerjavi z njihovim belim, ki je res posebno, bolj podobno tistemu, kar poznamo, češ da vino v Gruziji delamo že 8000 let. Druga vina lahko kvečjemu spominjajo na gruzijskega - nikakor ne more gruzijsko spominjati na kakšno drugo vino ... Z grenkim priokusom smo odšli.
K sreči nas je za vogalom čakala gospa s slaščicami, ki nam je popravila okus. Tiste roke niso bile najbolj čiste, ampak je bila tako simpatična, da smo pokupili (in poskusili) pol stojnice.
Na koncu smo se odločili, da bomo tvegali kar z vodo iz pipe, čeprav naj bi bila za nežne zahodnjaške želodčke lahko vprašljiva. Zaenkrat se še ni pokazalo, da bi bilo kar koli narobe z njo.
Zdaj me pa spet lovi čas: čez pol ure nas čaka voden sprehod po mestu.
***
23h
Oh, ja! To je očarljivo mesto! Se veliko bolj v srce usede kot Dublin, denimo. In čisto preveč opcij - vse in v vse smeri bi.
Če si mi mislimo, kako smo na prepihu, bi lahko pogledali Gruzijo: tukaj si se gor in dol pehali en za drugim, kraljestva so se povezovala, razhajala, bila okupirana ...
Vodič fajn, le ko se je začel poslavljati, je začelo hudo pihati in nositi prah po zraku. Potem pa naliv. K sreči se Giorgi (vsi so Juriji tukaj) še ni poslovil, tako da nam je lahko zrihtal taksi, kar je bilo kar naenkrat težka naloga. Glede na padavine čisto nič presenetljivo.
Družba mi malo para živce, ker bi uporabljali SplitWise, hkrati pa se kar vsake toliko kdo spomni, da bi poračunal, jaz pa o tem nič ne vem ... Nekateri potrebujejo non-stop pozornost ...
Ampak sve u svemu fino in fajn!
19h20
Zajtrkovali smo sicer šele ob pol enajstih, ampak ker smo šli spat šele ob štirih, si ne moremo reči zaspanci. Pa še potem smo se izkazali in se do pol sedmih potepali po mestu.
Z vzpenjačo (prek 30 stopinj je zunaj) smo se povzpeli na hrib s sprehajalnih vrtom in zabaviščnim parkom, naleteli na tržnico pred cerkvijo, v kateri je ravno potekala poroka in smo zato lahko uživali v odličnem petju - fantastična akustika. Je pa to spet zvrst glasbe, ki je fajn le v živo.
Ljudje so neverjetni. Še vedno se vidi, da so vsakogar veseli, je pa to baje ena varnejših držav. V evropskem merilu imajo baje zelo malo hudodelstva in človek se tudi počuti tako.
Pred odhodom me je malo skrbelo, kako bo s sporazumevanjem, ampak sploh ni težav. Če ne gre v angleščini, pa v ruščini ali s kretnjami.
Edino ne najboljšo izkušnjo smo doživeli v vinoteki, kjer kar koli smo rekli, je bilo narobe. N. je hotela nekaj, kar bi malo spominjalo na Pinot gris (ne vem zakaj, sicer, ampak okej). In to ga ni razveselilo. Čisto se je pa razpočil, ko sem jaz sicer pohvalno komentiral rdeče vino in rekel, da je to v primerjavi z njihovim belim, ki je res posebno, bolj podobno tistemu, kar poznamo, češ da vino v Gruziji delamo že 8000 let. Druga vina lahko kvečjemu spominjajo na gruzijskega - nikakor ne more gruzijsko spominjati na kakšno drugo vino ... Z grenkim priokusom smo odšli.
K sreči nas je za vogalom čakala gospa s slaščicami, ki nam je popravila okus. Tiste roke niso bile najbolj čiste, ampak je bila tako simpatična, da smo pokupili (in poskusili) pol stojnice.
Na koncu smo se odločili, da bomo tvegali kar z vodo iz pipe, čeprav naj bi bila za nežne zahodnjaške želodčke lahko vprašljiva. Zaenkrat se še ni pokazalo, da bi bilo kar koli narobe z njo.
Zdaj me pa spet lovi čas: čez pol ure nas čaka voden sprehod po mestu.
***
23h
Oh, ja! To je očarljivo mesto! Se veliko bolj v srce usede kot Dublin, denimo. In čisto preveč opcij - vse in v vse smeri bi.
Če si mi mislimo, kako smo na prepihu, bi lahko pogledali Gruzijo: tukaj si se gor in dol pehali en za drugim, kraljestva so se povezovala, razhajala, bila okupirana ...
Vodič fajn, le ko se je začel poslavljati, je začelo hudo pihati in nositi prah po zraku. Potem pa naliv. K sreči se Giorgi (vsi so Juriji tukaj) še ni poslovil, tako da nam je lahko zrihtal taksi, kar je bilo kar naenkrat težka naloga. Glede na padavine čisto nič presenetljivo.
Družba mi malo para živce, ker bi uporabljali SplitWise, hkrati pa se kar vsake toliko kdo spomni, da bi poračunal, jaz pa o tem nič ne vem ... Nekateri potrebujejo non-stop pozornost ...
Ampak sve u svemu fino in fajn!
Komentarji
Objavite komentar